Oaza sonca - masaže in svetovanje

Oaza sonca - masaže in svetovanje

Celosten pristop k doseganju ciljev. Svetovanje, tretmaji in masaže. V veselje mi je, ko stranka odide 'prenovljena', sproščena in zadovoljna.

S svojimi storitvami poskušam olajšati in polepšati vaš vsakdan, hkrati pa svetujem, kaj lahko tudi sami naredite, da bo vaš cilj čim hitreje dosežen. Vesela sem vsakršne povratne informacije, saj pomaga k stalnemu napredku in izboljšavam.

01/05/2024

NADZORNIK ANDREJ S.P.
Andrej je bil ves čas mnenja, da on s kontroliranjem res nima problemov. Ravno obratno, prej so drugi njega kontrolirali in komandirali. Sam se je imel za prilagodljivega, neproblematičnega, neškodljivega. Potem pa je prišel šok, ko mu je človek, ki vidi globlje, dejal, naj spusti kontrolo. 'Halo? Kakšno kontrolo? To pa se je zmotil...', si je mislil pri sebi. Pa vendar na srečo ni trmasto vztrajal pri svojem prepričanju, ampak je začel raziskovati prostranstva kontrole. In postopoma so se mu ta prostranstva odpirala. Najprej je ugotovil, da tudi on izvaja nadzor nad nekaterimi ljudmi, vendar zelo posredno, 'podtalno'.
Najbolj pa je bil presenečen, ko je ugotovil, da ima pod kontrolo najbolj – sam sebe. Kdaj se zares sproščeno nasmeje, brez razmišljanja, kakšen bo odziv v okolici? Napetosti v mišicah so tudi znak kontrole. Še ko je bil sproščen, je bil napet. Meditacija je bila misija nemogoče. Kaj bi se (mu) zgodilo, če bi spustil pozornost iz okolice in jo usmeril vase? Kdo ve kaj, zato je bolje, da se ne preda, da se ne 'izgubi' popolnoma. Česa ga je strah, da se ne more popolnoma sprostiti? Strah pa hodi s kontrolo z roko v roki. Ljubosumnega človeka je strah, na primer, da ne bo deležen popolne pozornosti, zato nadzoruje partnerja oziroma partnerko, prijatelje …
Ko se je Andrej prepustil vetru v Vetrovniku, da je 'plaval' na njem, je užival, čeprav ga je zanašalo v stene Vetrovnika. Igral se je z vetrom in užival – táko vsaj je bilo njegovo občutenje. Pa ga je asistent spet postavil na realna tla s spodbujanjem, naj se sprosti in prepusti vetru. 'Pa kako, saj sem že sproščen?', si je mislil med 'jadranjem'. Šele zvečer se mu je utrnilo, da bi morda moral mišice popolnoma sprostiti. Mislil je namreč, da nekaj napetosti v mišicah mora biti, če se želi obdržati na vetru. Ampak popolna prepustitev pomeni popolno spustitev kontrole in tako bi res lahko jadral z vetrom. Ali je to res, bo moral preizkusiti kdaj drugič.
Andrej je tudi spoznal, da je bil mojster v nadzoru svojih misli in čustev. 'To ni lepo.' 'Tega se ne spodobi.' 'Če to izrečem, me bodo postrani gledali.' 'Če bom to naredil, bom imel težave.' 'Jeziti se ni zdravo.' 'Če pokažem, da sem zadovoljen, bodo mislili, da nimam nobenih težav.' 'Če se bom zjokal, bom izgledal mevža.' Zato je vse misli, čustva in občutke najprej spustil čez svojo nadzorno službo in preveril njihovo primernost za javno objavo. Na podlagi preteklih izkušenj se je naučil, da ima manj težav, če jih prilagaja pričakovanemu zunanjemu odzivu. A z iskrenim samoizpraševanjem je ugotovil, da si je s tem nakopal veliko težav samemu sebi. Stalna napetost v telesu, izdelava vseh možnih scenarijev za različne situacije, neprestan tok misli in s tem preobremenjenost možganov so nekateri od učinkov nadzorne službe, ki so se začeli kazati tudi v fizičnih težavah (težave z želodcem, stiskanje v prsih, nemirne noge …). Ker se je zavedal, da se težave lahko le še poglobijo, če ne bo ukrepal, je začel (vzporedno s fizičnim zdravljenjem) spuščati tudi kontrolo iz svojega življenja. Ni bila lahka naloga, saj se je kontrola pretihotapila na različna področja in si nadela mnoge preobleke, tako da je bilo njeno prepoznavanje precej zahtevno. Nadomeščanje kontrole s sproščenostjo in zaupanjem pa še bolj :). Čeprav je včasih izgledalo, da ni konca, so se v Andrejevem življenju korak za korakom začeli kazati rezultati in to mu je dajalo dodatno motivacijo, da pogumno hodi naprej po poti osvobajanja. In da obesi službo nadzornika na klin!

FOTO: webandi

22/04/2024

Ne samo iskrenega izražanja iz Srca, potrebno je usvojiti tudi iskreno poslušanje - sveto poslušanje, kot piše Gordana. Ničesar ne zamudimo, če poslušamo in damo s tem vrednost osebi na drugi strani, na koncu pa po potrebi spregovorimo.

Priznam, da se imam pri tem tudi sam še kaj naučiti, obenem pa tudi opažam napredek in odzive, ko mi to uspeva.

Bogdan

-

Biti v TIŠINI - globoko poslušanje.

Kako slišiš zven svoje esence?

Gre za drugačno kulturo bivanja. Je dotik miru, da začutiš duha svoje esence, prostora, dežele...

Lahko pripadaš in si v skladu s svojo duhovno voljo.

Globoko poslušanje je nekaj, kar gradiš in povežeš v celoto.

"SVETO POSLUŠANJE" v tem "moškem" svetu, da zaznaš TOK

gibanja in trenutek priložnosti, da deluješ na pravi način.

Dlje, ko si v tem, bolj se čudiš, kaj vse ti je na voljo, ponujeno in v "gibanju v mirovanju!.

Pelje te onkraj tega uma - kaj vse bi "moralo" biti.

Skozi to prakso širiš pozornost in zavedanje.

Skozi zavedanje pride razumevanje.

Skozi razumevanje pride BIVANJE.

Vir: Gordana Kolarich

12/04/2024

Ena iz naftalina. Recikliranje je pač tudi nadvse koristna, uporabna panoga. Pogosto najdemo v recikliranih stvareh tudi uporabnosti, ki jih prej nismo opazili ali bili nanje pripravljeni.

ZGODBICA O ŽARNICI? :)
Predstavljajte si žarnico, lepo, svetlečo, ki razsvetljuje ves prostor. Pride mimo mušica in ugotovi, da bi ta svetleča površina bila krasen prostor za njeno potrebo. Kasneje prileti muha, ki je po zaslugi mušice imela javni WC že označen. In tako se sčasoma na žarnici ustavi vedno več raznih insektov, ki pikico za pikico prekrivajo žarnico. Le-ta oddaja vedno slabšo svetlobo, dokler ni že tako zamazana, da prostora ne zmore več osvetljevati. V sobo se naseli mrak.
Enkrat pa se nekdo odloči, da bo žarnico očistil. Briše izločke plast za plastjo. Zastarane pikice so še posebno trd oreh. A žarnica daje vedno več svetlobe. Na koncu površino še zlošči in prostor zasije v svojem prvotnem siju.
Tudi naše življenje lahko primerjamo z žarnico. Rodimo se čisti, polni svetlobe, ki jo širimo okrog sebe. Počasi pa to svetlobo (kar se včasih začne že v materinem trebuhu) začnejo ugašati 'kakci': ukalupljanje, prepovedi, grožnje, zatiranje ... Namesto da bi otrok šel po svoji poti in s tem tudi svetu prispeval to, zaradi česar se je rodil, se začne v strahu, občutkih krivde ali jezi prilagajati drugim ali se jim upirati in zaradi tega izgublja odvečno energijo. Tudi sočutje se pogosto zlorablja - to vsekakor ne pomeni, da lahko vsi kakajo na nas ... Ni nam treba prevzemati tujih drekcev.
Ko se ta otrok oziroma odrasel zave sebe in se odloči za korenito spremembo, se začne čistiti, odstranjevati vso navlako, ki si jo je (zavedno ali nezavedno) dovolil naložiti. Korak za korakom postaja bolj svoboden, sproščen, pristno hvaležen in sočuten - dokler ne začne v popolnosti svetiti v svoji originalni različici.

03/03/2024

KAJ IMA ISKRENOST OPRAVITI Z ZDRAVJEM?
Pravzaprav precej. S popolno iskrenostjo do sebe lahko preprečimo marsikatero težavo ali bolezen. Iskrenost do sebe nam pomaga, da prepoznamo spremembe v svojem telesu in pravočasno odreagiramo. Seveda nam ni treba biti hipohonder in delati iz muhe slona. Lahko pa se vsaj opazujemo, se spoznavamo in se ob spremembah vprašamo, kaj se nam dogaja, kako se odzivamo na trenutne situacije in izzive, na ljudi v naši okolici, ali smo imeli kakšno fizično poškodbo, prekomerne obremenitve ... Ne vzame veliko časa, nas pa nagradi ☺.
Za svoje težave, bolezni, izzive lahko krivimo druge: sistem, službo, partnerja ... ali pa necenzurirano pogledamo vase in iskreno prevetrimo svoj odnos do sebe in do drugih, do situacije, v kateri smo se znašli. Lahko se odkrito vprašamo, kakšen je ta odnos in ali ga lahko izboljšamo, spremenimo. Pogosto na ta odnos do sebe ali drugih (situacije) vplivajo potlačena čustva, ki se jih niti ne zavedamo. A jeza, žalost, krivda, zamera in ostala čustva, ki morda izvirajo od kdo ve kdaj, da se niti ne spomnimo več njihovega nastanka, še vedno iz podzavesti - kot strici iz ozadja - krmarijo naše misli in delovanje. Če se seveda ne uspemo z njimi konkretno soočiti (ne le na umski ravni!) in jih pospraviti na smetišče zgodovine.
Kaj pa iskrenost do drugih - na primer ko človek nekaj neizprosno zagovarja (način življenja, vrednote, prehranske smernice ...) in na neki točki morda spozna, da je v zmoti? Potrebno je veliko zrelosti in iskrenosti, da prizna svojo zmoto. Če tega ne zmore, se navzven kaže takšnega kot prej, 'na skrivaj' pa bo deloval 'po novem'. Torej veliko neskladij, ki vodijo v notranje napetosti.
Lahko smo iskreni, ko gre za delčke sebe, ki smo jih še pripravljeni sprejeti in jih celo deliti s svetom. Težje pa je takrat, ko pridemo do temnejših predelov svojega bitja, ki jih prepoznamo ali morda le čutimo da obstajajo, a jih ne znamo oziroma si jih ne upamo nasloviti. To spoznanje običajno ne sovpada z našo lastno podobo ali se celo zelo razlikuje od tiste, ki jo imamo sami o sebi, oziroma podobe, ki jo imajo drugi o nas. A ko premoremo toliko poguma, da podobe uskladimo, pride prava svoboda!
Neiskrenost do sebe in drugih torej vodi do notranjih napetosti, nesproščenosti. Te se sčasoma odrazijo na telesni ravni. Običajno se najprej začne v mišični napetosti (zategnjenost vratu, napetost v prsnem delu, v mišicah glave, zadnjice ...), ki se potencira še z navadami (pri delu, spanju, športu, prostemu času ...). Če dolgo traja, lahko vodi v poškodbe in degeneracije.
Napetosti pa so prisotne tudi v tkivih notranjih organov, ki v takih pogojih ne morejo stoodstotno delovati in opravljati svojega dela. Tudi neuravnovešena čustva, vključno z evforijo, ovirajo prehajanje energije skozi 'pristojni' organ in onemogočajo njegovo polno delovanje. Vsi vemo, kako je, če je nek aparat preobremenjen.
Torej: maske dol ;).

FOTO: Alexas_Fotos

01/02/2024

BORBA ZA LJUBEZEN
Karmen si je zelo želela ustvariti družino. Zveza z Marjanom se ji je zdela to, kar je iskala. V svoji želji po družini se je bila pripravljena prilagoditi Marjanovi rutini, da je vsako soboto namenil svoji mami. Marjan se tudi ni dosti zanimal zanjo, niti mu ni bilo do otrok. Dal ji je vedeti, da ima lahko otroke, če ona želi (in kasneje si je priznala, da bi bila vsa vzgoja na njenih ramenih). Ker ni imel vozniškega izpita (kljub visoki izobrazbi), je bila njegova šoferka in navigatorka. In še bi lahko naštevali rdeče zastavice, ki jih je takrat vneto in uspešno skrivala pred samo seboj. Po desetih letih borbe za ljubezen je spregledala in zbrala pogum, da je prekinila zvezo. Vrnila se je v svoj rojstni kraj, si našla novo službo in po nekaj letih tudi novega partnerja. Sčasoma se je preselila k njemu v odročno vasico. Čeprav ji okolje ni ustrezalo, se je sprijaznila. Skrbela je za njegovega psa in za gospodinjstvo ter podpirala Klemna, medtem ko je delal svoj doktorat. Klemen pa skorajda ni zamudil priložnosti, da bi jo primerjal s svojo bivšo partnerico Matejo, s katero so se tudi pogosto družili. Karmen je večkrat navrgel, naj si najde novo, boljšo službo in naj ji bo Mateja, ki je bila prepoznavna voditeljica tečajev, vzgled. Ni pomagalo, da mu je razložila, da se v svojem poklicu počuti izpolnjeno. Karmen je čutila njegovo nespoštovanje do nje, a čeprav jo je to bolelo, je vztrajala. Klemna pa je Karmen vedno bolj motila – motil ga je njen ton govora, obnašanje, odnos z njeno mamo ... Po treh letih je zamenjal ključavnico in ji onemogočil vhod v hiško. Še bolj pa jo je zabolelo, ko ji je njene stvari izročil na parkirišču nakupovalnega centra. Takrat se je zavedla, kako malo je vredna v njegovih očeh.
Po letu, ki je minilo v znamenju šoka in samopomilovanja, je začela dojemati, kako nevredna je celo v svojih očeh! Spoznanje ni bilo prijetno, a je bilo vstop v razumevanje, koliko balasta je bilo v njenem življenju, koliko pričakovanj, hrepenenja, samoponiževanja … Prepoznala je, da je bila tudi njena želja po družini in ustaljenem družinskem življenju predvsem plod široko sprejetih družbenih norm in ne dejansko njena srčna želja. Potrebovala je kar nekaj časa, da se je ponovno sestavila in začela opazovati širšo sliko svoje situacije. Postalo ji je jasno, da ni bilo nobenih pogojev, da bi si ustvarila življenje, kot si ga je želela (oziroma mislila, da si ga želi): v prvi zvezi je bil prepad med vrednotami in željami prevelik, s strani Marjana ni bilo spoštovanja in podpore, pač pa prelaganje odgovornosti in bremen nanjo, v zvezi s Klemnom je bilo nespoštovanje močno izpostavljeno. Spoznala je še nekaj moških, a vsakič ugotovila, da druženje ne bo vodilo v zdravo vezo, dokler ne bo sama v sebi umirjena, dokler ne bo zares globoko v sebi čutila prijateljstva same s seboj. To vključuje tudi odnos do svojega očeta, ki ga je (do njegove zgodnje smrti) imela bolj za slabiča kot vzornega očeta, ter svoje mame, za katero je šele ob svojem 'prebujanju' ugotovila, kako avtoritativna in posesivna je. Zdrav partnerski odnos namreč temelji tudi na zdravem odnosu do staršev, kakršnokoli že so (in doseganje le-tega je posebna panoga :) ). Začenjala pa je tudi razumevati, da sta bila oba partnerja pravzaprav njena velika učitelja, ki sta jo (nevede) 'prisilila', da je začela utirjati svoje življenje v svoje lastne tire.
Karmen je prešinilo tudi, da se za ljubezen ne bori. Pomembna pa je borba za ljubezen do sebe. Borba v smislu, da se trudimo za odpravljanje vseh lastnih zavor, balasta, popačenih prepričanj, vsega kar pači iskreno, čisto ljubezen. Ljubezen ni navezanost, strahospoštovanje, preračunljivost, podrejenost ali nadrejenost. Prava, čista ljubezen se zgodi, ko sta oba pripravljena na brezpogojnost, iskrenost in skupen razvoj. Karmen se je odločila, da bo svoj del 'naloge' opravila zelo resno, hkrati pa z veliko življenjskega zagona in radosti.

01/01/2024

UGAŠANJE ISKRIC V OČEH
Anko so že od otroštva navduševali konji in jahanje. Svojega konja je imela sprva v oskrbi, ko pa se ji je pokazala možnost nakupa podeželske hiše s posestvom, je šla v investicijo. Takrat pa so se začeli izzivi … Izkazalo se je, da je hiša v precej slabšem stanju kot je kazalo ob nakupu ter da so ji prodajalci marsikaj zamolčali. Obnova trinadstropne, več kot sto let stare hiše, je bila večletna, še zlasti ker je večina dela padla na njo. Mož se ni preveč zanimal za njene projekte in jo je po treh letih tudi zapustil. Ostala je sama s hčerkama in štirimi konji. Poleg svojega konja je namreč skrbela še za tri druge, med katerimi je dva 'podedovala', za enega pa lastniki niso imeli časa. Ker jim Anka ni znala oziroma ni upala postaviti svojih pogojev, je padla na njo celotna oskrba. Za dodatni zaslužek je hišo odprla tudi za kmečki turizem, ki je privabil mnoge tuje goste. Zaradi njenega občutka za človeka in ker je gostom nudila več kot le prenočišče (izlete v bližnjo okolico, pogovore, domače pridelke) je bilo povpraševanja veliko. Vsa obilica dela pa jo je vedno bolj oddaljevala od njene strasti, jahanja. Čeprav je bila ob konjih, je časa za jahanje zmanjkovalo in ga na koncu celo zmanjkalo. Točno to, zaradi česar je posestvo kupila, je usahnilo. Po dvajsetih letih se je začela 'žreti', da svojega cilja ni uresničila. Čustveni konflikti, pretekli fizični napori in trhli občutki varnosti so pripeljali do močnih išiatičnih bolečin, ki so jo prisilno umirili. Njena situacija je vplivala tudi na njenega novega partnerja. Njegove težave s hrbtenico in tihimi vnetji so se začele pojavljati po njegovi selitvi na posestvo. Ankin perfekcionizem in trma prav tako nista bila kompatibilna z njegovo bolj svobodoljubno in sproščeno naravo. Čeprav jo je imel rad, se je odmaknil od 'njenih projektov'.
Ko je Anka ugotovila in si priznala, da tudi v primeru, da bi še ostala na tej kmetiji, svojega cilja ne bi dosegla, se je odločila za prodajo. Poiskala je pomoč za svoje fizične bolečine, hkrati pa je začela razumevati, kaj jo je pripeljalo do te situacije ter katere spremembe so potrebne v njenem življenju, da vanj ponovno vrne Življenje.

25/12/2023

2023 počasi odhaja v zgodovino. Najbrž je bilo za vsakogar izmed nas splet prijetnih in manj prijetnih zgodb. Prijetnih zgodb se bomo vsekakor z radostjo spominjali, manj prijetne oziroma težke zgodbe pa naj nam služijo kot izkušnje, ki bogatijo naš življenjepis in s pomočjo katerih postajamo iz leta v leto modrejši 😉. Če seveda uspemo pogledati preko ozkega vrednotenja zgodb na podlagi tega, kako nas življenje tepe in kaj so nam drugi storili ...

Hvala vam, da ste soustvarjali moje prijetne zgodbe. Da ste mi omogočili, da sem tudi to leto počelo to, kar rada počnem. Hvala za vse povratne informacije, vedno rada sprejmem kakršnokoli konstruktivno mnenje ali pripombo.

Hvala tudi vsem, ki ste se odzvali na katero od besedil. Besedila niso namenjena podajanju (kaj šele vsiljevanju 🙃) mojega mnenja. Če koga povabijo k dodatnemu razmišljanju, k prevetritvi svojega pogleda na svet, k razširitvi svojega zornega kota, ali morda k spremembi, so najbrž že dosegla svoj namen 😉. Za vse povratne informacije, za nazaj in za naprej, iz srca hvala.

In ker vsak konec nakazuje začetek novega: naredimo vse, kar je v naši moči, da bo - vsaj v našo osebno zgodovino - leto 2024 zapisano tako, kot bi letopis pisala naša duša.

Še prej pa vam želim prijetne praznike, ki naj vas napolnjujejo s tistim, kar zares potrebujete.

30/11/2023

REZ POPKOVINE
Marinka ni imela lahkega otroštva. Zgodba njenega zgodnjega otroštva je bila zaznamovana z vojno situacijo. Oče je bil veliko odsoten, po končani vojni pa je moral v izgnanstvo. Njena mama je ostala sama z otroki in veliko kmetijo. Marinko je izoblikovala trda, tradicionalna vzgoja ob trdem delu, ki ji je tudi pomagala preživeti. S svojim možem, za katerega je bila hvaležna celo življenje, sta si ustvarila družino. Njuni otroci so bili prav tako deležni stroge vzgoje, saj drugače pač nista znala. Prav tako sta verjela, da na ta način delata najbolje zanje. Želela sta jih vzgojiti v poštene in delovne ljudi. Svojo naklonjenost in ljubezen sta jim izkazovala s tem, da sta poskrbela za njih. Nekateri otroci so tiho sprejeli vzgojne 'prijeme', nekateri so se v najstniških letih glasno uprli. Zaradi njih sta imela precej težav in neprespanih noči. Pogledi na življenje so se začeli razlikovati in tega nista mogla sprejeti, saj se niso ujemali z njunimi vrednotami. Betko je spoznanje, da mora stopiti v svoje čevlje, doletelo najkasneje, sredi njenih dvajsetih let, a tudi najmočneje. Prej tiho in poslušno dekle je ugotovilo, da dosedanji način delovanja (podkrepljen z njenim značajem) ni več vzdržen ne zanjo ne za kakovostne odnose z drugimi. Iskala je poti do sprememb. Nekatere so bile strel v prazno, nekatere v polno. Na tej poti je ugotovila, da spremembe na sebi niso možne, če ne naredimo spremembe v svojem odnosu do svojih staršev. Razumela je že, da staršev ne more spreminjati, lahko jih le razume in sprejme, ne le v umu, ampak predvsem globoko v sebi (za ta rezultat je potrebovala kar nekaj let). Lahko bi se namreč v nedogled prepričevala, da ju seveda popolnoma razume in sprejema, a če v telesu ne bi bila popolnoma mirna, bi bila to zgolj gola laž.
Čeprav je bila fizično odseljena in tudi pogrešala ju ni, je bila energijska povezava zelo močna. Spremembe je sicer želela vpeljati na čim bolj nežen in spoštljiv način, a brez odločnih odločitev ni šlo. Te staršema seveda niso bile povšeči in je naletela na močne odzive in pritiske, predvsem s strani Marinke, ki je bila precej temperamentna. Poslušala je grožnje, čustvena izsiljevanja, obtoževanja … Ob vračanju z obiska se je vozila s solznimi očmi. Lahko bi sicer prekinila stike, a se je zavedala, da s tem situacije ne bi dokončno razrešila. Možnost bi sicer bila, da bi stike prekinila začasno, da se utrdi in nabere moči, a stiki niso bili zelo pogosti, hkrati pa je to vzela kot vadbeni poligon. Če bi na svoji poti popustila, bi se starša sicer umirila, a dolgoročno bi bili vsi poraženci. Čutila je, da če bo sledila svoji poti, bo dobro tudi za vse ostale. Edini poraženec bo ego.
Starša sta imela vse otroke na svoj način rada, a preko svojih pogledov in vrednot nista mogla pokukati. Z očetom je bilo sicer lažje, v kasnejših letih sta se začela pogovarjati in to tudi o življenjskih temah ter o ozadjih Betkinih odločitev. Še vedno ni mogel sprejeti, a je vseeno poskušal razumeti. Poskus pogovora z mamo je bil v slogu 'skozi eno uho noter, skozi drugo ven'. Vmes je Betka delala korak za korakom v razbremenjevanju sebe vseh možnih strahov in drugih potlačenih čustev, vzorcev, prepričanj, blokad … Že samo to je bilo osvobajajoče, za povrh pa se je korak za korakom spreminjal odnos do sebe, življenja, situacij, ljudi. Če je ob zvonjenju telefona ali obisku prej čutila nelagodje in nemir, je to postajalo vedno bolj redko in manj intenzivno. Ko pa je bila, tudi ob (sicer vedno bolj redkih) 'izpadih' mame že popolnoma neobremenjena, mirna in nevtralna, je bila hvaležna, da je vztrajala. In začela se je mehčati tudi mama Marinka. Sploh po šoku zaradi izgube moža se je vedno pogosteje ob obisku usedla z Betko za mizo in na površje je prišla tudi kakšna bolj življenjska tema. Na začetku je sicer Betkino razmišljanje pogosto označila kot filozofiranje in zaključila debato. A pri sebi je razmišljala. In postajala je drugačen človek, bolj mehka, sproščena, vesela. Betka je lahko končno na obisk prihajala z veseljem, srečna za njun neobremenjen odnos.

04/11/2023

IZSTOP IZ ZAČARANEGA KROGA
Ob koncu šolske ure je srednješolka Irena stopila do svoje učiteljice, medtem ko je učiteljica pospravljala svojo mizo. Ko je učiteljica opazila Ireno, kako menca, jo je vprašala, če ji lahko kako pomaga. 'Veste, učiteljica, jaz bi vas lansko leto lahko prijavila inšpekciji'. Učiteljica jo je začudeno vprašala, kaj bi lahko bil vzrok, saj se ni spomnila ničesar problematičnega. Irena jo je spomnila, da je imela zaključeno oceno 'tri', čeprav je po njenem mnenju znala za več. 'In koliko imaš letos?' 'Pet'. Irena je odšla iz razreda. Ko jo je učiteljica naslednjič srečala na hodniku, jo je vprašala, v čem je dejansko njen problem. Iz Irene je bruhnilo, da se mora za vse v svojem življenju boriti z agresijo in da je že vnaprej napadalna. V nadaljevanju je povedala, da hodi na psihoterapevtske obravnave, kjer je analizirala svoje otroštvo. Zaradi 'zlorab' v svojih zgodnjih letih je prevzela način obnašanja, v katerem je vedno našla vzrok, da se je lahko prepirala, borila. To je bil njen način obrambe. Ker v letošnjem šolskem letu ni imela razloga za borbo, je 'pogrela' lanskoletno situacijo. Za borbo pa sta potrebna dva. Če bi se učiteljica odzvala napeto, prestrašeno ali kako drugače navdahnjeno, bi imela Irena tekmico. Tako pa je učiteljica reagirala mirno in v želji razrešiti situacijo, s tem pa je Irena izgubila soborko.
V določeni situaciji nam obrambni mehanizmi pomagajo preživeti, a če ta način delovanja postane ustaljeni način delovanja, nas začne obremenjevati. Dokler se tega ne zavedamo, niti ne opazimo škodljivih učinkov na nas in naše odnose. Razumevanje pa ni dovolj. Če se želimo odvezati obrambnih mehanizmov brez dodatne škode, je potrebno vzporedno dvigovati tudi svojo srčno kulturo.
Vendar verbalni ali fizični spopad nista edini izraz konflikta. Spopadi lahko potekajo zgolj v našem umu. Naš um lahko spiše cel scenarij in izpelje dialoge, ki se odvijajo v naši glavi. V bistvu monologe ... Naš strah, pomanjkanje samozavesti, strahospoštovanje do avtoritete ali podobne ovire nam preprečujejo, da bi osebo direktno 'napadli', raje ostanemo v udobju lastnega ringa.
Irena se bo težko izvila iz primeža preteklih izkušenj, če bo posledice prelagala na druge. Nasprotno, situacije se bodo še bolj zapletale. Če se želi iskreno osvoboditi travm, se bo z njimi soočila, jih poskusila razumeti kot izkušnje, ki ji pomagajo do novih spoznanj in napredka. Če pa bo nadaljevala z vračanjem k bolečim spominom in se počutila kot žrtev svojih izkušenj, se bo najbrž vrtela v začaranem krogu (samo)pomilovanja, ki lahko oslabi tako fizično kot mentalno zdravje. Če pogledamo iz širšega zornega kota, poglavitni vzrok naših težav niso drugi, temveč mi sami, pa če se sliši še tako neverjetno. Pomemben korak je, da najprej ozavestimo svoje obnašanje. Poskušamo stopiti izven sebe in objektivno opazovati (tudi pretekla) dogajanja, ali pa dopustimo, da nam nekdo drug 'odpre oči'. Ko nam ta korak uspe in ko imamo resno namero sprostiti breme bolečih izkušenj, smo na dobri poti, da spustimo napetost in si dovolimo odpustiti - spustiti.
Ko sami pri sebi iskreno odpustimo tistim, ki so nam storili hudo, naredimo velik korak zase, za svoje fizično in mentalno zdravje. Odpuščanje ne pomeni, da odobravamo njihova dejanja, le pri sebi se pomirimo, izluščimo sporočilo ter usmerimo svoj pogled naprej. Sprva se zdi to nemogoče, da bi v nekem zlonamernem dejanju bilo kaj pozitivnega, a pogled iz distance sčasoma pokaže drugačno sliko.

03/10/2023

KAKO PREPREČITI EKSPLOZIJO
Tinkara se ni jezila. Ko bi jo vprašali, bi to potrdila. Vzgojena je bila v duhu, da se jeziti 'ni fajn', in tudi sama je prišla do spoznanja, da jeza samo škoduje, povzroča pri ljudeh slabo voljo, drugi te gledajo 'postrani' in podobno. Ko bi vprašali druge ljudi o Tinkari, bi tudi oni dejali, da je prijazna, vljudna, ustrežljiva in se nikoli ne jezi. Dokler se Tinkari ne postavi nekaj bolj konkretnih vprašanj – ali pa si jih postavi sama. Kaj se v njej zares dogaja?
Ko ji ni bilo kaj prav, je požrla. Odločitve drugih je racionalizirala, pač, je že tako prav. Spreminjala je svoje navade, odločitve, misli, da bi bil prepad do drugih čim manjši. Jezo je spremenila v žalost. Seveda nevede. Žalosten obraz je bolj sprejemljiv kot jezen. Žalost se nekako pritiče, sploh ženski; jeza se pač ne. Potlačitev jeze je pogosto povzročal strah. Strah jo je bilo, kaj bodo rekli drugi, če se bo jezila; da bo koga s svojo jezo prizadela; komu naredila krivico; da bi šla 'izven kontrole' …
Razumela je, da odkrita jeza škodi drugim, ne pa še, kako prikrita ali potlačena jeza škodi njej sami. Pojavljala se je napetost v telesu, sploh v prsih. Solze so napolnile oči, kar tako, brez razloga.
Začenjala je prepoznavati jezo in njene preobleke, si jo priznati, upoštevati in reagirati. Na srečo je spoznala, da nima smisla, da jo strese na nič hudega sluteče ljudi, niti da 'jé prevročo župo'. Zato je v zaprtem avtu ali v gozdu sproščala napetost skozi kričanje, najprej stežka, potem pa ji je šlo vedno lažje. Pomagalo je tudi udarjanje z nogami ob tla ali z rokami po površinah. Ni bilo odveč niti dodatno potenciranje občutkov, da so se lažje sprostili. Včasih se je smejala sami sebi, a važen je učinek ... Ni se počutila več šibko, ranljivo, slabo, če je občutila jezo ali katero drugo čustvo. Spoznavala je, zakaj do tega prihaja in kako jih ob utrjevanju svojega notranjega miru tudi obvladovati. Zato je bila zelo pomembna tudi sprememba v razumevanju sebe in drugih ter situacij, ki so bile povod za jezo. S krepitvijo samozavesti in dvigovanjem zavedanja je ugotavljala, da je zrelo izražanje čustev precej lažje kot si je mislila. Predvsem pa vodi v bolj sproščeno, kakovostno in zdravo življenje.
Na nekaterih področjih je bilo lažje odpraviti vzroke jeze, na nekaterih pa je bilo težko že iskanje vzrokov zanje, kaj šele odpravljanje. Nekatera občutja so bila tako globoko potisnjena, da jih sama ni zmogla prepoznati, le čutila je, da jo še vedno bremenijo. Dovolila si je pomoč. A to ni še bilo dovolj. Morala je dovoliti pomoč sprejeti!
Kako se je z jezo spoprijemala Manca? Zanjo je bilo pomembno spoznanje, da njena čustva niso Manca. Nehala se je istovetiti s svojimi čustvi in jih je začela gledati z distance, se distancirati do njih. Tako je lahko bolj objektivno pogledala v srčiko problema. Prepoznala je tudi, kdaj sebi (ali drugim) preprosto laže, ko govori, da je vse v redu, da je mirna, da se res nima razloga na nikogar jeziti. Iskreno skeniranje svojega telesa ji pove, ko je njen notranji mir šel v izgnanstvo za nedoločen čas … Prepoznavala je napetosti v telesu, ki so bile z njo že dolgo časa, a se jih do takrat sploh ni zavedala, saj so postopoma rasle z njo. Kakšno presenečenje, ko je ugotovila, kako čudovita je sproščenost! Oblika napetosti, ki jo je povzročal stres zaradi jeze, se je kazala tudi v stiskanju zob (bruksizem) najprej med spanjem, kasneje pa se je zalotila, da je zobe stiskala tudi podnevi. Jeza je namreč povezana z organom jeter, ki upravljajo mišice. Jeza šibi delovanje jeter, zato se sčasoma lahko razvijejo številne težave, povezane z delovanjem tega organa. S tem ko jetra ukazujejo mišicam, upravljajo vse organe. Na 'udaru' je tudi vid, živčna vlakna, poveča se kislina v telesu, moteno je nočno čiščenje telesa – pogosto pa se temu pridruži še neustrezno prehranjevanje.
Neizražena čustva so kot 'ekonom' lonec, v katerem se povečuje pritisk, ki išče ventil, skozi katerega se bo napetost sprostila. Brez ventila bi fižol streljal po celi kuhinji.
Poglejmo primer Jerneja, ki je bil sicer miren človek, a kot oče je znal nad otroki tako zavpiti, da je prisotnim vzelo dih. V mladosti je bil pogosto zapostavljen, njegova potreba po opaženosti in pozornosti pa je bila postavljena na stranski tir. Svoje jeze in zamere si ni znal priznati, ostal pa je brez žolčnika, ki mu življenje grenijo prav zamere. Že tako oslabljena jetra so ostala brez prijatelja (po TKM). Kaj je sproščeno telo, je že pozabil.
Prikrita jeza se lahko kaže v čisto banalnih situacijah. Na primer, pospravljanje pokrovk v majhen predal. S pravim sistemom je izvedljivo, a včasih se sistem izgubi in vse pokrovke nikakor nočejo iti v predal. Po nekaj neuspelih poskusih in na videz mirni kombinatoriki se je pojavila napetost. Mašinca, pa kdaj mi bo že enkrat uspelo??? Ko je Manca začutila, da gre spet v stare tire, je aktivirala ventil za sproščanje: skozi usta je spihnila naraščajočo napetost in udarila ob pult. Očitno je bilo uspešno, saj so že kmalu bile pokrovke na svojih mestih.

01/09/2023

MEJE SO LAHKO TUDI KORISTNE
Moniki se je načrtovani dopust z novim partnerjem izjalovil. Da ne bi ostala sama doma, je vprašala prijateljico Sabino, če bi vsaj del dopustniških dni preživeli skupaj. Sabina je privolila, čeprav je vedela, da je 'rešitev v sili'. Ker pa za Moniko ta dopust ni bil kar si je želela, se tudi ni vključevala v organizacijo in je celo dvakrat preložila dan odhoda. Sabina je sprva rekla 'V redu', a je ob nespoštljivem odnosu prijateljice v sebi začela čutiti nelagodje, ki je preraščalo v strah in jezo hkrati. Prebudil se je občutek zapuščenosti, ki je tlel po malem že celo življenje, ta situacija pa ga je na polno naplavila na breg. Zelo pogosto se je prilagajala, da bi jo le sprejemali in da bi bila tudi ona delček njihovega življenja. Njena potreba po ugajanju in sprejetosti je bila večja kot potreba po lastni integriteti. Zdaj pa si je priznala, da jo veliko ljudi pokliče le takrat, ko jo potrebujejo oziroma ko jim je dolgčas, saj je delovala zelo razumevajoče in tolažilno. Izpostavila se je dilema: ali biti osamljena in ne iti na dopust v družbi ali pa se ponovno podrediti pričakovanjem, zahtevam oziroma celo dobri ali slabi volji sodopustnika?
V svoji prikriti jezi je, kot običajno, v sebi začela iskati krivca. Kako da Monika ne pomisli, kako se počuti njena prijateljica? Kako lahko vidi le sebe, se ne drži dogovora? Sama se do Monike zagotovo ne bi tako obnašala! Ko pa ji je druga prijateljica predstavila širši vpogled na situacijo, je začenjala razumeti, da drugi ljudje ne znajo brati naših misli. Če reče 'V redu', potem pomeni v redu. Pa čeprav lahko nezadovoljstvo vidno spremeni poteze Sabininega obraza. 'V redu' ne prispeva ničesar k razrešitvi situacije. Če torej ni znala Moniki posredovati svojih občutkov, misli, pričakovanj ali celo zahtev, je nesmiselno pričakovati, da bo Moniki to jasno. Vsaka je pač delovala v svojih okvirjih. Monika je bila tako potopljena v svoj 'film', da niti opazila ni, kaj je s svojim obnašanjem sprožila.
Sabina se je vmes uspela opolnomočiti in je postavila Moniki ultimat. Spoznala je, da mora zaščititi sebe, da je Monikine težave ne bi povlekle globlje na dno, saj že sama ni bila dovolj stabilna. Monika je privolila, da se odpravita na dogovorjeni dan na destinacijo, ki si jo je želela Sabina. Moniki je bilo vseeno. Tako je imela vsaj Sabina nekaj novih doživetij, naučila pa se je zapreti svoja vrata, ko je Monikino objokovanje situacije preseglo razumne meje.
Sabino je ta izkušnja utrdila, da je šla preko svojih lastnih strahov, prijateljici pa je lahko bolj kakovostno pomagala (že s samo prisotnostjo), tako da ji je Monika nekaj dni po vrnitvi sporočila, da se počuti bolje.
Sabina je spoznala, da s tem, ko postavlja meje, zavaruje svoj notranji svet, hkrati pa pomaga tudi drugemu, da sprevidi svoje ravnanje. S tem tudi odnosi postanejo bolj kakovostni.

Want your business to be the top-listed Beauty Salon in Skofljica?
Click here to claim your Sponsored Listing.

Telephone

Address


Lavrica (pri LJ), Dolenjska 373 (LPP: 3B, 3G)
Skofljica
1291
Other Skofljica beauty salons (show all)
Cytosial Croatia Cytosial Croatia
Skofljica, 1291

Najnovija generacija hijaluronskih filera sa patentiranom Velvet tehnologijom.

SMedicina Shop SMedicina Shop
Dolenjska Cesta 324a
Skofljica, 1291

Shop for aesthetic medicine products.

Cytosial Slovenia Cytosial Slovenia
Dolenjska Cesta 324a
Skofljica, 1291

Najnovejša generacija hialuronskih dermalnih polnil s patentirano tehnologijo Velvet.

Sara Zvoljenk•lashes and brows Sara Zvoljenk•lashes and brows
Srednjevaška Ulica 49
Skofljica, 1291

Sara Zvoljenk • lashes and brows ◇ lash filler ◇ laminacija, barvanje in oblikovanje obrvi

Center Rubin Center Rubin
Ob Potoku 43
Skofljica, 1291

KLIK👇 https://centerrubin.setmore.com Individualna celostna svetovanja, masaže, predavanja, meditacije, , terapije, izdelki za lepoto in dobro počutje. "Najdi ravnovesje med najpo...

Salon BiLi Lavrica Salon BiLi Lavrica
Vrečarjeva 10 LAVRICA
Skofljica, 1291

Salon, kjer si lahko privoščite pedikuro, manikuro, depilacije, nege obraza, nege telesa, podaljš

Bamboo Crna Maska - peel off Bamboo Crna Maska - peel off
Dolenjska Cesta 318
Skofljica, 1291

Studio Tarla Studio Tarla
Prijateljeva Ulia 5
Skofljica, 1291

angelski-nasmeh.si angelski-nasmeh.si
Angelski Nasmeh D. O. O. Srednjevaška Ulica 57
Skofljica, 1291

Podjetje Angelski Nasmeh smo ustanovili leta 2015. Dejavnost smo razdelili na dva dela: 1. Ročno izdelani pekovski izdelki 2. Izdelava krem in tinktur

Bella mia, Lepotni Salon Bella mia, Lepotni Salon
Dolenjska Cesta 326, Lavrica
Skofljica, 1291

Lepotni salon v predmestju Ljubljane. Nudimo vam nego obraza, depilacije, podaljševanje trepalnic,

Estetika Barbeeleen Estetika Barbeeleen
Dolenjska Cesta 274
Skofljica, 1291

Prepustite se našim rokam in naj vaša lepota zasije.

Artebellus Artebellus
Skofljica, 1291

Artebellus Make up & Hair Styling