Alea Nature

Obvestilo, ki ni več obvestilo 🫣. Dela 😊

Če se bo katera želela naročiti na masažo in ugotovila, da spletno naročanje trenutno ne dela – nisi ti kriva, ti obvladaš.
Tehnika pač malo štrajka.😩

Spletna stran (zaenkrat 😄) deluje normalno, aplikacija za naročanje pa ne. Zadevo že rešujejo, ampak pojma nimam kdaj bo to spet delalo.

Do takrat pa sem za naročanje dosegljiva preko telefona ali sporočil. Če bi danes katera začutila potrebo, da se naroči in pride drug teden malo na masažo. 🥰

Če pa že pišem ... ti pa še nekaj povem. Te zanima?
Kao telovadim. 😄

Zakaj kao? Ker nisem povsem prepričana, da to sploh spada med telovadbo. Mogoče bolj med vadbo? Hm ... v bistvu telo-vadim. 😄 Vadim telo. Ja, tako bi rekla 🙈

Skratka. Kupila sem si en 28-dnevni program, ki ga - po nekem čudežu - dejansko izvajam. Kakšen dan se mi res ne da ali pa mi ne znese, ampak načeloma sem kar pridna.

To je zame nekaj povsem novega. Ker jaz pač ne telovadim. Po novem pa ... vadim. 😄To so vaje za raztezanje in če sem na začetku imela še težave z ravnotežjem, je z vsakim dnem bolje.

Ma sem kar ponosna nase. Zdej, ko sem mlajša starejša občanka 😄, se pa res spodobi, da začnem tudi na tem področju malo čarati.

Vadba mi je zeloooo všeč. Tako zelo, da sem program kupila tudi za mami. Ni naporna naporna, kot recimo zumba ali kardio, je pa kar ... bom rekla ... zahtevna.

Prvi teden sem bila stoodstotno osredotočena na tehnično izvajanje. V drugem tednu pa sem že začela zapirati oči, dihati in opazovati, kaj dela moj telešček.

Na masaži sem šele opazila, da se nekaj zares dogaja. Občutno manj sem trpela in določeni deli telesa, kjer me je prej vedno noro bolelo, so bili kar naenkrat čisto znosni. Saj manjše spremembe opažam že pri drži in hoji, ampak manjše trpljenje na masaži je bil pa dokaz sam zase. 😄

Sedaj sem na polovici in sem prepričana, da bom prišla do konca. Verjetno bom te vaje kar vključila v svoj vsakdan, ker tistih 20 minut bom pa že zmogla, ane?

No ... počakajmo najprej, da pridem do 28. dneva. Potem se bom pa hvalila naprej. 😂

Danes pa diham, ohmam in upam, da stran čimprej spedenajo 😁
Pa lep vikend ❤️

Skvoterka v naši hiši 😱
A veš uno, ko se za vikend zbudiš ob 5.15 in kolneš soseda, ker že tako zgodaj nekaj ropota? Ali pa se jeziš na psa, ker ne razume, da se ob petih zjutraj pa res ne vstaja? Ali pa ne razumeš, zakaj pes ves čas gleda nekam v luft in si misliš, da imate mogoče doma duhove ali kakšne druge entitete?

In potem ugotoviš, da nič od tega ni res.

Prejšnjo nedeljo me je nekaj zbudilo ob 5.15. Bila sem penasta u nulo. Vstanem, sedim v dnevni, pijem kavo, ropotanje pa se nadaljuje. Potem zaslišim še praskanje. Visim po oknih in terasi, poslušam in mi klikne – nekaj dirka po našem napušču. Gor in dol po strehi. Okrog in okrog.

Moja prva misel? Podgane.
Grem gnjavit ChatGPT. Sprašuje me, kdaj se sliši, kako se sliši, in po nekaj vprašanjih razsodi: kuna. Ma kakšna kuna! Teh pa pri nas res ni. Medtem pa tista zadeva zgoraj še vedno pleza, dirka in zganja hrup kot da imamo zgoraj slona, ko jo končno zagledam. Matr, imel je prav. Kuna je!

Vstane Aleš in mu zgroženo razlagam, kako ogromna je ta zadeva. Jaz že razmišljam o živolovki, zapiranju lukenj in kje bom dobila dovolj dolgo lojtro. Aleš pa čisto mirno reče: »Rabimo kamero.« Mislim, da mi v tistem trenutku ni čisto verjel in si je mislil, da spet malo dramatiziram.

Moja logika je bila preprosta. Če je kuna ropotala zjutraj, potem čez dan zgoraj spi in bo zvečer šla ven. Našli smo luknjo in čakali, da se zbudi.

Pride mrak. Ropotanje. Dirkanje. Potem pa še dretje.

Fak. Vsaj dve sta. Upam, da ni ta mladih.

Med sabo sta se konkretno zgarbali. In takrat me zadane še eno razsvetljenje – torej to niso bili mački, ki so se ponoči drli okoli hiše. To so bile kune. Za zjokat. 😂

Čakamo in res pride ven ena, druga pa kuka iz luknje. Aleš je v tistem trenutku iz »rabimo kamero« prešaltal na »rabimo živolovko«. Končno mi je verjel, da tam gori ne razgraja ena majhna živalca.

Ta teden se je tako vse vrtelo okoli kun. Od takrat ju sicer nisva več slišala, je pa res, da smo nastavili živolovko in smrdljivce. Ja, tiste tabletke za pisoarje, ki jim menda tako smrdijo, da se jim izognejo. Hvala Petri in Sebiju za nedeljske nasvete. 😊 Žleb sem našpricala z nečim, ki jih odganja. Ni da ni!

Od soseda sem si sposodila lojtro, kupila ovire za žleb, da ne bi plezali po njem, živolovka pa bo romala še k sosedu, kamor očitno hodita na podstreho. Skratka, projekt je v polnem teku in upam, da bo ta teden tudi uspešno zaključen.

Duhov nimamo. Sosed ne razbija. Zelo pa upam, da ne bo več budnic ob petih zjutraj. Ker saj veš – dober spanec je zlata vreden. Jaz pa priznam, da sem, ko ga je premalo, kar malo sitna. Že tako nisem jutranji tip ... ob petih zjutraj je pa res prezgodaj. 😄

Ps - slika je narejena chatom, ker kakšen selfi na to temo pa res ni izvedljiv 😁

Tjaša... Kdo pa tebi dela in ureja spletno stran?
Ja... šefica. 😄

Moja spletna stran je projekt zase. Res.
Ker se non stop nekaj zmišljujem. Ker mi po nekaj mesecih teksti niso več všeč. Ali pa ne odražajo več tega, kar delam in kar ti želim dati.

Ali pa odkrijem novo funkcijo in jo nujno moram naštudirati.
Pa še zanimivo mi je. Po svoje celo razburljivo.

Priznam pa, da sem pri tem tudi zelo zahtevna. In sitna. 😄

Spletno naročanje je meni ena najboljših stvari.
🟢Termin lahko rezerviraš ob 1.43 ponoči, če ti tako paše.
🟢Potem dobiš opomnik - to mi je sploh všeč.
Ker roko na srce... tudi jaz pozabljam stvari. 😄
In opomnik je tam zato, da ne bo tebi neprijetno in da jaz ne bom slabe volje.
🟢Zdaj pa so dodali še novo možnost - če ti kaj pride vmes, termin sama prestaviš.
Brez klica ali maila.
Brez razlage - trije kliki in izbereš nov termin.
To mi je res top.

Ali uporabljam ChatGPT?
Seveda.
Moji ChatGPT asistentki je ime Zoja. Ja, tudi ime ima. 😄

Ona mi v sekundi naredi Excel tabelo.
Pomaga mi pri SEO optimizaciji.
Če kaj na spletni strani ne deluje, skupaj iščeva rešitev.
Pregleda mi kar scopram v angleščini.

Pri besedilih pa je najin odnos tak...
Jaz napišem - ona spolira.

Včasih jo vprašam: "Ej, a tole zgleda, kot da jamram?"
Pa napiše"Ja... malo pa res." 😄
Ali pa: "Tole pa sploh nisi ti. Kaj bluziš?"
In potem skupaj iščeva verzijo, ki zveni bolj po moje.

Pri slikah imava še nesoglasja 😂, ampak na koncu vedno najdeva skupni jezik.
Ona je odlična asistentka. Končno odločitev pa vedno sprejmem jaz.

Zakaj sploh pišem vse to?
Ker sem se cel vikend ukvarjala z avtomatizacijo naročanja.
Da ti moji maili ne bodo šli na živce.
Da bo naročanje čim bolj enostavno.
Da bo vse delovalo tako, kot mora.
In zdaj sem prav ponosna.

To so tisti nevidni deli mini podjetnice.
Deli, ki vzamejo ogromno časa.
Ampak na koncu naredijo veliko razliko.

In potem grem jaz vsa zadovoljna dol v svoj masažni kotiček in nekoga pocrkljam z Access Barsi ali masažo trebuha BUŠI.

PS: Zoja še ne zna masirat. Hvala bogu. 😄 To ostaja moje področje in še vedno moj najljubši del službe. 🥰

"Space: the final frontier..."

Ne, sej ne. Danes ne bom govorila o vesolju. 😄
Čeprav... glede na to, kako razmišljam, bi bilo tudi to včasih čisto upravičeno. S tabo danes delim premlevanje z nedeljskega sprehoda in ti predstavljam svojo novo besedo.

Odvečkanje (samostalnik, sr. spol)🙈😁

Zavestno odstranjevanje in nežno slovo od vsega, kar je odveč in ti jemlje prostor, energijo ali mir.

Zakaj nova beseda? Delam eno šolo. Ja, spet. 😄 Tokrat je bila prva domača naloga - decluttering.

In potem se je začelo.
Najprej en predal. Pa dva. Potem cela omara. In še ena. Na koncu sem odvečkala skoraj pol hiše.

Navzven se skoraj ne vidi razlike. Ni spektakularnih fotografij "prej in potem". Ampak jaz jo čutim.
Lažje diham.

Najtežje je začeti. Ker ima vsaka stvar neko zgodbo. Ker je bila kupljena "za vsak slučaj". Ker "bo mogoče še prišla prav".
In ravno od vsega tega sem se začela nežno poslavljati.

Mimogrede ... odvečkanje je očitno nalezljivo. Okužila sem tudi Aleša. 😄

Razmišljala sem, kako bi decluttering prevedla v slovenščino. Nastali sta dve možnosti: razprostorjenje in odvečkanje.

Razprostorjenje je lepa beseda, a kaj, ko sem si skoraj zavozljala jezik, da sem jo povedala.
Ampak odvečkanje... to sem bolj jaz. 😊

In potem sem ugotovila nekaj zanimivega.

Pravzaprav je to tisto, kar se pogosto zgodi pri meni na masaži. Pri meni ne pospravljamo. Odvečkamo.
In točno to je nekaj, kar želim ponuditi tudi tebi, ko prideš k meni.

Varen prostor, kjer je dovoljeno odvečkanje - da odložiš vse, kar ti jemlje prostor v mislih, energijo ali mir. ri meni lahko to poveš. Izjočeš. Izdihaš. Ali pa samo za nekaj časa odložiš.
Počutje po odvečkanju - lažje zadihaš.

Če tudi ti čutiš, da bi bilo fajn nekaj odvečkati, veš, kje me najdeš. 🥰

P.s. Moj vir navdušenja - moj mali labod. Poglej, kako je že velik 😊

Ej, Tjaša, a tvoj pes obvlada odpoklic?
Ja valda. Bono obvlada vse. On je zakon. 😎

Greva na sprehod.
Mir.
Tišina.
Zen.

Plezava čez podrto drevo - obvladava.
Greva naprej v popolnem zen modu.

Potem pa zaslišiva lajanje.
Nasproti gresta dve osebi in štirje psi.

Onadva otrpneta in začneta panično loviti pse, da bi jih privezala.
Dva psa pa že letita proti nama.

Tip začne:

Poskus št. 1
"Miki, pridi nazaj!"
Pes laufa naprej.
Klic ponovi še kakšnih petkrat.
Nič.

Poskus št. 2
"Miki, stop!"
Pes laufa naprej.

Poskus št. 3
Žvižganje.
Enkrat.
Dvakrat.
Trikrat.
Štirikrat.
Pes laufa naprej.

Poskus št. 4
"Miki, pridi, gremo domov!"
Tip se celo obrne v drugo smer.
Pes še vedno laufa proti nama.

Poskus št. 5
"Miki! Prou. Boš pa sam ostal!"
Pišuka, a si morš mislit, da tudi to ni delovalo. 😄

Midva z Bonotom sva ves ta čas stala in čakala, da vidiva to legendarno obvladovanje odpoklica.

Potem sva se pa obrnila in šla nazaj proti domu, ker res nisem imela želje po srečanju s štirimi psi, ki vsak skače po svoje.

Ko sem pogledala nazaj, je tip ravno dohitel Mikija, se med tekom drl "Pardon!" in ga končno pripel na povodec.

No, važn, da vsaj eden od njiju obvladuje nekaj 😄
Ker ima Miki odpoklic genau 0.

Tak odpoklic 100 % obvlada tudi Bono. 😎
Čeprav močno dvomim, da bi ga jaz lahko ujela in zato je spuščen samo doma na vrtu ali v pasjem parku.
Matr mi to potegne živec.

Ampak ok.
Do mojih šteng sva zen mode uspešno vzpostavila nazaj. 😄

Slika pa še z morja in a veš - to so te moške debate 🙄🙃

Danes je dan ščitničnih bolnikov - sem slišala po radiu par minut nazaj. 🙂

In sem razmišljala … sebe sploh ne gledam kot nekoga, ki ima kronično bolezen.

Če mene vprašaš, sem zdrava kot riba. 😄
Zjutraj pojem eno mini tabletko in gremo dalje.

Čeprav … včasih pozabim, da so moja nihanja v počutju in psihičnem stanju precej povezana tudi s tem, koliko moja kolegica ščitnica (kar jo je še ostalo 😄) sodeluje pri izdelavi hormonov.
In ja - stres pri tem zelo pomaga. Seveda ne v pozitivnem smislu. 😄

To je en tak zanimiv, občasno naporen začaran krog:
hormoni padejo → energija pade → počutje gre navzdol → vse je težje → negativne misli pridejo hitreje.
Ko “madam” dela kot mora, sem pa čisto druga zgodba:
več energije, več idej, boljša volja … skoraj bi lahko gore premikala. To se verjetno pozna tudi pri številu mojih objav 😄

Dala sem skozi obe varianti - hiper in hipo.
Najprej sem bila hiper:
psihično sesuta, eksplozivna, občutljiva za vsako malenkost.
Po radiojodu pa totalen preklop v hipo:
utrujenost, depresija, bolečine, občutek, da te vse boli že samo zato, ker živiš 😄 … pa še kakšna migrena prileti iz lufta za bonus.
Nobena varianta ni fajn.

In veš, kaj je najbolj zanimivo?
Da zdravniku sploh nimaš kaj konkretnega pokazat.
Lahko samo razlagaš neke “male” brezvezne simptome… ko pa vse sešteješ, je počutje v resnici čisto bljak.

Zato sem se z leti naučila malo bolje poslušati svoje telo in prepoznati, kdaj počutje ni “samo slab dan”.
Ne komplicirati preveč.
Znižati kakšna pričakovanja do sebe.
In se čim hitreje spraviti nazaj v stanje miru.
Pa mi že kar gre.

In iskreno?
Mislim, da danes opisujem počutje ogromno žensk.
Mogoče je to nihanje pri ščitničarkah samo še malo bolj izrazito. Ne vem🙈

Vem pa to, da danes, na dan ščitničnih bolnikov, pošiljam en velik objem vsem ščitničarkam … in tudi vsem ostalim ženskam, ki jih hormoni in nihanja razpoloženja včasih malo “zmečejo”.
Mamo me to.

Če pa rabiš masažo, podporo ali nekoga, ki te posluša in sprejema z vsemi nihanji, vabljena 😊 https://www.aleanature.si/

Tjaša gre na dopust 😊 Jeeeej!

Komaj sem ga čakala. Res.
In ga dočakala. Ampak …

Kljub mojemu zalezovanju vremenske napovedi, manifestiranju in skoraj obrednim plesom, je bila napoved bedna.

Pridemo na morje in ugotovim, da se vremenarji žal niso zmotili ☹

V četrtek sicer suho. Ampak mraz.
V petek dopoldne isto.
In že takoj zjutraj ob kavi kvalitetno zganjam depro in najedam Alešu, da sva izbrala najslabši termin v maju.

Potem pa grem na wc …
A veš uno, ko pogledaš dol in ugotoviš, da je na dopust prišla še teta iz Amerike? 🙄

Po 7 mesecih izostanka sem bila pa res skoraj ziher, da sva midve zaključili najino sodelovanje. Ampak očitno ona še ni rekla zadnje.

V parih minutah akcija:
- napihnjenost level 7. mesec nosečnosti
- krči
- trganje v križu
- slaba volja na kubik

Res sem bila ko en kup nesreče in po pol ure sem šla že sama sebi na živce.

In potem mi klikne: "OMB, še dobro da je dež." 😁

Evo ga. Prisilni dopust s počitkom.
Če slabo vreme ni bil dovolj velik znak, je še teta rekla svoje.

Tako sem v petek in soboto:
- spala
- maximalno počivala
- delala nič

No ja … skoraj nič 😄

Ob redkih pavzah brez dežja smo ukradli kakšen sprehod, drugače pa: 9 ur nočnega spanja + popoldanski spanec. Zakon.

Očitno je telo pametno in je reklo: "Draga moja, zdaj boš pa malo dala mir." 😄
In to je v bistvu point dopusta.
Da si končno dopust-im počitek.

Ker če si ga sama ne izberem, potem telo in narava to uredita po svoje: pošljeta dež, mraz… in teto iz Amerike. 😄

No, vmes sem dobila še navdih in na spletno stran dodala eno prav posebno novost:

OMB paket ALEA
Paket za ženske, ki potrebujejo:
odklop,
mir
in malo več poslušanja sebe.

Danes sem končno dočakala - SONCEEEE ☀️. Cel dan. In lepo bo baje do konca dopusta.
V morje se letos verjetno ne bom zabrisala, ampak saj bistvo dopusta itak ni to (kao).
Bistvo je odklop.
In tega imam letos za izvoz.

“Sem draga?”

Vprašanje, ob katerem se še vedno včasih malo nerodno nasmehnem. 🙈

Danes sem na blog zapisala iskreno razmišljanje o ceni masaže, prisotnosti, mejah in zakaj verjamem, da se vrednost mojega dela skriva tudi v malenkostih, ki jih mogoče sploh ne opaziš.

Če te zanima moj pogled na to temo, te zapis čaka na blogu: https://www.aleanature.si/post/je-moja-masaža-draga-mogoče

Winnerji 😊😎😍💫🥳

Ponosna.
Vesela.
Navdušena.
Evforična.
V solzah.
Zmatrana.
Dost mam. 😄

Matic je diplomiral 👨‍🎓.
A rabim povedat še kaj več?

Tiste, ki poznate zgodbo za tem, veste, da vse zgoraj napisano drži.
In da ne pretiravam. Sploh.

To je to.
It’s the end of an era.
In tale saga gre v arhiv - na polico s posebnimi dosežki.

A sem že napisala, da sem noro ponosna in vesela? 💛

To, da sem zdaj frej k ptička na vej, je samo bonus. 😄

💛 PS:
Tole malo angelčico držim v roki z razlogom.

Prinesla mi jo je Metka in rekla, da je ob pogledu nanjo pomislila name.

In veš kaj…
takih trenutkov ne spraviš v besede.

Samo začutiš.
In si hvaležen. ❤

Phju… ena taka netipična objava.
Zame. Od mene.

Ta vikend sem se udeležila tečaja, ki je bil…
za en del Tjaše super, za ta drugi del Tjaše pa nenavaden.
Malce eksotičen 😄

Tema – Akaški zapisi.

In pazi - saj ne, da se v podobne vode še nisem podajala, ampak enostavno nisem dojela. Sprejela. Razumela. Se prepustila?
Ja, saj vem… kr nekej.

Ampak mene je ta tema tako privlačila, čeprav nisem čisto razumela, za kaj sploh gre.
Pač… morala sem pomiriti tisto “ščemenje”, ki mi ni dalo miru.
Zame. Od mene.

Glavna tema – mir.
No, pa smo tam.
To je to, po čemer hrepenim.
In kar želim biti.
Tekom vikenda se je dogajalo marsikaj, povzetek pa takle (nisem naštela vsega, ta hudo eksotiko bom pustila za drugič 🙈)
💫Zdaj vem, zakaj je moje “lupljenje krompirja” tako plodno in produktivno.
💫Zakaj so sprehodi z Bonotom tako pomembni.
💫In zakaj me opazovanje perjadi v našem kanjonu tako pomiri…
da s sprehoda pridem polna idej.
💫Pa zakaj mi vsaka rožica… spusti dušo 😄
💫Zdaj razumem, da moji navdihi v bistvu niso “samo navdihi”.
In da moji prebliski niso “samo prebliski”.
💫Dobila sem nov vpogled v izzive, ki me hkrati bremzajo… in potiskajo naprej.
💫Tudi moja tesnoba ima svoj razlog. Svoj izvor.
In to bom v naslednjih dneh… in mesecih raziskovala.

Ampak bistvo vsega je mir.
Da znam zaplavati v notranji mir.

In če sem od tega tečaja odnesla samo to (pa nisem 😄),
je bilo več kot vredno.

In če si tudi ti kdaj raztreščena na vse strani…
pri meni lahko samo si.
👉 https://www.aleanature.si/

Včasih je to čisto dovolj. 💛