Sigmund Freud Inštitut

🌿 SPOZNAJTE NAS | Doc. dr. Anja Štrukelj Kozina

Kako naše zgodnje izkušnje vplivajo na odnose, ki jih oblikujemo danes? Zakaj se določeni odnosni vzorci ponavljajo? In kako je naše doživljanje sebe povezano s tem, kar se dogaja med nami in drugimi? 💭

To so vprašanja, ki se dotikajo strokovnega dela doc. dr. Anje Štrukelj Kozina, integrativne učne psihoterapevtke in supervizorke ter direktorice in soustanoviteljice Sigmund Freud Inštituta.

🤍 Anja od leta 2010 psihoterapevtsko dela s posamezniki in pari. Posveča se razumevanju čustvenega doživljanja, partnerskih odnosov ter vzorcev, ki se ponavljajo v odnosu do sebe in drugih. Med njenimi področji dela so težave zaradi nezvestobe, samospoštovanje in posledice zgodnjih izkušenj.

Povezanost preteklosti in sedanjih odnosov je raziskovala tudi v svojem doktorskem delu. Leta 2013 je doktorirala iz zakonske in družinske terapije, pri čemer se je posvetila povezavam med zgodnjimi travmatičnimi izkušnjami in nezvestobo v partnerskih odnosih.

🎓 Njena strokovna pot jo je od študija športne vzgoje vodila v propedevtiko psihoterapije in štiriletno specialistično izobraževanje iz integrativne psihoterapije. Pridobila je mednarodni certifikat EAIP, diplomo IIPA ter evropsko in slovensko diplomo iz psihoterapije. Leta 2018 je zaključila tudi izobraževanje iz supervizije.

Ob terapevtskem delu predava na področju psihoterapije in opravlja supervizorsko delo, s katerim podpira strokovno delo in razvoj drugih terapevtov.

🌱 Z Anjino predstavitvijo začenjamo rubriko, v kateri boste spoznavali psihoterapevte, psihologe in specializante psihoterapije pod supervizijo, ki delujejo v Ambulanti SFI. Približali vam bomo njihovo delo, strokovne poti in področja, na katerih nudijo podporo.

🤍 Če se tudi sami srečujete z vprašanji samospoštovanja, ponavljajočimi se težavami v odnosih ali bolečino ob nezvestobi in bi si želeli bolje razumeti svoje doživljanje, se lahko prijavite na uvodni pogovor.

Več informacij in prijava 👉 https://sigmund-freud.si/ambulanta

Kaj se v odnosu zgodi, še preden to ubesedimo?
V pogovoru spremljamo besede, ton glasu in čustva. Toda odnos se vzpostavlja tudi na telesni ravni.

Spremeni se dihanje. Pojavi se napetost. Telo se približa ali umakne. Za trenutek izgubimo stik s svojim telesom. Ob drugem človeku se lahko počutimo varneje – ali pa naš živčni sistem zazna nevarnost, še preden jo znamo pojasniti.

🔎 Prav temu prostoru bo na strokovnem simpoziju Onkraj besed namenjeno predavanje mag. Brigite Pirc: Telo v odnosu – Relacijska somatika, kontakt in koregulacija v psihoterapiji.

V ospredju bo vprašanje, kako se telesno doživljanje prepleta z odnosom in kaj nam lahko telesni odzivi povedo o kontaktu, bližini, mejah, varnosti in nevarnosti.
Posebej zanimiv bo tudi pogled na strokovnjaka. Njegovo telo namreč ni nevtralen opazovalec dogajanja. Tudi pri njem se lahko ob drugem pojavijo napetost, sprememba dihanja, impulz po približevanju ali umiku in drugi telesni odzivi.

💭 Toda kako vemo, kaj pripada nam, kaj drugemu in kaj se morda ustvarja v odnosu med nama?
Na predavanju bomo med drugim raziskovali:
→ kako se telo organizira v kontaktu z drugim,
→ kako prepoznavamo telesne znake umika, preplavljenosti, zamrznitve ali potrebe po koregulaciji,
→ kaj pomeni utelešena prisotnost strokovnjaka,
→ kako lahko lastne telesne odzive uporabljamo kot vir informacij, ne da bi jih avtomatično pripisovali drugemu,
→ ter kako lahko regulacija strokovnjaka podpira njega samega, drugega in odnos.

Predavanje bo povezovalo relacijsko somatiko, razvojno in odnosno travmo, kontakt ter koregulacijo, strokovna izhodišča pa bo mag. Brigita Pirc povezala tudi z izkustvenim delom.

📅 10. november 2026 | 9.00–15.15
📍 Sigmund Freud Inštitut, Ljubljana
🎓 Predavanje je del strokovnega simpozija Onkraj besed: Telo kot ključni sodelavec pri delu z ljudmi.

🔗 Več o programu in prijavi: https://sigmund-freud.si/dogodki/strokovni-simpozij-onkraj-besed-telo-kot-kljucni-sodelavec-pri-delu-z-ljudmi

Ko smo v stiski, si pogosto želimo jasnega odgovora, napotka... Naj ostanem v odnosu ali odidem? Kako naj postavim mejo? Zakaj se mi vedno znova dogaja podobno?

Od psihoterapevta morda pričakujemo nasvet ali usmeritev. Toda psihoterapija se pogosto začne prav tam, kjer nasvet sam ne zadošča: pri raziskovanju naših občutkov, strahov, potreb in vzorcev, ki jih težko spremenimo, četudi jih že prepoznamo.

🌿 Pomemben del tega procesa je tudi terapevtski odnos. Prostor, kjer lahko povemo nekaj, kar smo dolgo zadrževali zase. Izrazimo nestrinjanje. Prepoznamo jezo ali žalost. In postopoma razvijamo več zaupanja v lastne odločitve.

V članku preberite:
🔹 kako se psihoterapija razlikuje od svetovanja,
🔹 zakaj terapevt praviloma ne odloča namesto nas,
🔹 kako se v terapevtskem odnosu pokažejo naši odnosni vzorci,
🔹 kdaj je smiselno poiskati strokovno podporo.

Za prvi pogovor vam ni treba imeti vseh odgovorov ali znati natančno pojasniti, kaj je narobe. 🤍

👉 Preberite članeka https://sigmund-freud.si/novice/zakaj-psihoterapija-ni-samo-svetovanje

Velika pričakovanja, odgovornost in nepredvidljive situacije so del vsakdana številnih vodij. Kako pod pritiskom razumeti svoje odzive, ohraniti notranjo prožnost in sprejemati premišljene odločitve?

O tem je 23. septembra v Klubu direktorjev ZKGS spregovorila dr. Lucija Hrovat, psihoterapevtka in supervizorka. S predavanjem »Psihična odpornost – moč za delovanje pod pritiskom« smo udeležencem ponudili strokovna spoznanja in praktične vaje za prepoznavanje odzivov na stres ter krepitev notranjega ravnovesja. Dotaknili smo se tudi zaupanja, delegiranja in postavljanja meja.

Sigmund Freud Inštitut za organizacije pripravlja strokovna predavanja in delavnice s področja duševnega zdravja, odnosov in dobrega počutja pri delu. Vsebine prilagodimo izzivom in potrebam posamezne organizacije, da udeleženci pridobijo uporabna znanja za svoje vsakodnevno delo.

Hvala Klubu direktorjev ZKGS za povabilo in priložnost, da odpremo prostor za pogovor o duševnem zdravju v delovnem okolju.

Kaj nam telo sporoča, še preden človek svojo izkušnjo ubesedi?

Napetost. Umik. Nemir. Sprememba dihanja. Zamrznitev.

Telesni odzivi niso zgolj spremljevalci psihičnega dogajanja. Lahko so pomemben vir informacij o tem, kaj se dogaja v človeku in v odnosu.

Prav zato pri strokovnem delu z ljudmi včasih ni dovolj poslušati samo besed.

🔎 Na strokovnem simpoziju ONKRAJ BESED: Telo kot ključni sodelavec pri delu z ljudmi bomo raziskovali, kako prepoznavati in razumeti telesne odzive ter kako lahko telo vključimo kot pomemben vir informacij, regulacije, stika in spremembe.

V ospredju bodo vprašanja, s katerimi se pri svojem delu srečujete:
→ Kako razlikovati med umiritvijo in zamrznitvijo?
→ Kdaj aktivacija postane preplavljenost?
→ Kaj nam telo pove o varnosti, mejah in odnosu?
→ Kakšno vlogo imata prisotnost in koregulacija?
→ Kako lahko strokovnjak zaznava telesne odzive, ne da bi pri tem izgubil stik s seboj ali z drugim?

👥 S predavateljema dr. Boštjanom Čampo in mag. Brigito Pirc bomo te teme povezovali s praktičnimi usmeritvami in izkustvenim delom.

🎓 Simpozij je namenjen psihoterapevtom, psihologom, psihiatrom, svetovalcem, socialnim delavcem, pedagogom, učiteljem, vzgojiteljem ter drugim strokovnjakom in bodočim strokovnjakom, ki pri svojem delu vstopajo v odnos z ljudmi.

📅 10. november 2026
🕘 9.00–15.15
📍 Sigmund Freud Inštitut, Ljubljana

🔗 Program in prijava: https://shorturl.at/CMOP3

Ko besede ne zadoščajo, lahko telo postane pomemben vir razumevanja.

»Samo še to uredim, potem si bom oddahnil/a.«

Se vam zdi ta misel znana? Ko se obveznosti nalagajo, pogosto nadaljujemo tudi takrat, ko smo že utrujeni. Preobremenjenost se navadno ne pojavi čez noč. Razvija se postopoma, zato njene znake zlahka pripišemo napornemu tednu ali slabemu spancu. ⏳

Telo nas lahko najprej opozori z napetostjo v ramenih, glavoboli, prebavnimi težavami ali utrujenostjo, ki ne mine niti po počitku. Pojavijo se lahko tudi razdražljivost, občutek, da nas že najmanjša prošnja preplavi, in težave s koncentracijo. Včasih opazimo, da se umikamo od bližnjih ali da za stvari, ki so nas nekoč veselile, preprosto nimamo več energije. 🧠💬

Preobremenjenost ni povezana samo s številom nalog. V ozadju so lahko tudi občutek, da moramo vedno poskrbeti za vse, težave pri postavljanju meja ali prepričanje, da nikoli ne naredimo dovolj. Zato si je vredno zastaviti vprašanje: *Kaj me obremenjuje in kaj potrebujem, da si lahko opomorem?* 🤍

V novem članku pišemo o telesnih, čustvenih, miselnih in vedenjskih znakih preobremenjenosti. Dotaknemo se tudi vprašanja, kdaj je smiselno poiskati strokovno pomoč.

📖 Preberite članek: https://www.sigmund-freud.si/novice/kako-prepoznati-preobremenjenost-telesni-custveni-in-vedenjski-znaki

Če se v zapisanem prepoznate, si dovolite svoje počutje vzeti resno. Ni treba čakati, da povsem zmanjka moči. 🌿

Katero znanje želite letos poglobiti pri delu z otroki in mladostniki?

Včasih potrebujemo nov pogled na odnose, ki oblikujejo otrokov svet. Drugič iščemo načine, kako podpreti otroka, mladostnika ali družino ob zahtevnejših izzivih.

Na Sigmund Freud Inštitutu lahko izbirate med dvema enoletnima izobraževanjema:

🔹Otroci in mladostniki 1 – otrok in mladostnik skozi prizmo odnosov
🔹 Otroci in mladostniki 2 – pomoč otroku in mladostniku skozi čustvene viharje

Oba programa povezujeta znanje različnih strokovnjakov s primeri in pristopi za delo v praksi.

⏳*Prijave se zaključijo 30. septembra 2026 oziroma ob zapolnitvi mest.
Izobraževanji se začneta oktobra.

Oglejte si vsebino in izberite program, ki najbolj ustreza vašemu delu:

Program 1: https://sigmund-freud.si/izobrazevanja/enoletna-izobrazevanja/svetovalno-in-psihoterapevtsko-delo-z-otroki-in-mladostniki-1/

Program 2: https://sigmund-freud.si/izobrazevanja/enoletna-izobrazevanja/svetovalno-in-psihoterapevtsko-delo-z-otroki-in-mladostniki-2/

Vsak mesec ena tema. Dva pogleda.

Oktobra na Sigmund Freud Inštitutu začenjamo novo serijo dogodkov Psihoterapija skozi zgodbe. 📖

Zgodbe, ki jih beremo, nam včasih pomagajo bolje razumeti zgodbe, ki jih živimo. Zato bomo vsak mesec izbrano temo odpirali na dva načina:

💬 Psihoterapija v dialogu – v spletnem pogovoru s psihoterapevtskim pogledom.

📚 Psihoterapija med vrsticami – na literarnem večeru, kjer bo knjiga izhodišče za pogovor o človeku in njegovih odnosih.

Začenjamo z oktobrsko temo Odnosi, ki bolijo: krivda, lojalnost in meje.

13. oktobra ob 19.00 bomo v spletnem pogovoru z Metko Zalaznik Furlani govorili o krivdi in mejah ob otroku z ADHD.

21. oktobra ob 18.00 pa bomo na brezplačnem literarnem večeru ob knjigi Kako pokopati mamo, ki je še živa z Nadjo Ebner in Elizabeto Dornik Hribar odpirali vprašanja bolečih družinskih odnosov.

Dva različna odnosa, povezana z vprašanji krivde, pričakovanj in meja. Več o novi seriji in obeh srečanjih: https://www.sigmund-freud.si/odnosi-ki-bolijo-krivda-lojalnost-in-meje

💙 Otroka lahko neizmerno ljubimo. Toda kako otrok ve, da je ljubljen?

Ljubezen do otroka je za večino staršev nekaj samoumevnega. Čutimo jo globoko in o njej skoraj ne dvomimo.

Toda otrok ne more videti ali vedeti, kaj čutimo v sebi. Našo ljubezen spoznava predvsem skozi izkušnjo odnosa z nami.

Skozi naš pogled, ko nam nekaj pripoveduje.
Skozi ton glasu, s katerim ga nagovorimo.
Skozi to, ali ga zmoremo poslušati, tudi ko se nam mudi.
In skozi način, kako se odzovemo, ko je žalosten, jezen, prestrašen ali razočaran.

🧡 Za otroka so prav ti vsakdanji trenutki tisti, iz katerih postopoma nastaja občutek: Tukaj sem varen. Pomemben sem. Lahko pridem k tebi tudi takrat, ko mi je težko.

To seveda ne pomeni, da moramo biti starši ves čas mirni, potrpežljivi in popolnoma čustveno razpoložljivi.

Starši smo včasih utrujeni. Preobremenjeni. Zaskrbljeni. Kdaj izgubimo potrpljenje, rečemo kaj preostro ali se odzovemo drugače, kot bi si pozneje želeli.

🌿 V odnosu ni pomembno, da nikoli ne pride do konfilkta. Pomembno je tudi, kaj naredimo po njem.

Se lahko vrnemo k otroku?
Ga poslušamo?
Priznamo, da smo se odzvali preostro?
Se opravičimo?
Ponovno vzpostavimo stik?

Skozi takšne trenutke otrok dobiva pomembno izkušnjo in zavedanje, da odnos lahko prenese napako, jezo in nesporazum, saj je bližino mogoče ponovno vzpostaviti.

Čustvena varnost zato ne pomeni življenja brez konfliktov ali neprijetnih občutkov. Pomeni, da otrok ob odraslem postopoma doživlja, da je lahko slišan in sprejet tudi takrat, ko je težko.

💭 Morda se zato kot starši lahko kdaj vprašamo ne samo:

»Kako zelo ljubim svojega otroka?«

ampak tudi:

»Kako moj otrok doživlja mojo ljubezen?«

Včasih je razlika med tema vprašanjema majhna. Včasih pa nam lahko odpre povsem nov pogled na odnos z otrokom. 💙

Tesnoba ni vedno znak, da smo v nevarnosti. Včasih je alarm, ki se sproži že ob negotovosti ali pričakovanju, da bi se lahko zgodilo nekaj slabega.

Kaže se lahko kot vrtinec skrbi, težave s koncentracijo in občutek izgube nadzora, pa tudi kot pospešeno bitje srca, pritisk v prsih, plitko dihanje, omotica ali mišična napetost.

Pri blažji tesnobi si lahko pomagamo z:
🌿 usmerjanjem pozornosti v sedanji trenutek,
🌿 počasnim dihanjem z nekoliko daljšim izdihom,
🌿 rednim gibanjem,
🌿 pogovorom z ljudmi, ki jim zaupamo,
🌿 preverjanjem, ali je nevarnost res prisotna tukaj in zdaj.

Nobena tehnika ni čudežna rešitev in ni ene poti, ki bi ustrezala vsem. Pomembno je, da poiščemo način, ki nam pomaga in ga lahko redno vključujemo v vsakdan.

Kadar pa tesnoba traja dlje časa, se stopnjuje ali pomembno vpliva na naše odnose, delo in vsakdanje življenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč. V psihoterapiji ne raziskujemo le, kako tesnobo ublažiti, temveč tudi, od kod izvira in kateri vzorci jo ohranjajo.

👉 Več preberite v članku: https://www.sigmund-freud.si/novice/kaj-lahko-naredim-ko-sem-tesnoben